Hipotekarni krediti

Za zapiranje finančne konstrukcije za nakup nepremičnine se pogosto zatečemo k jemanju bančnega posojila. Posojilo, ki nam ga odobri banka, je potrebno zavarovati. Banka želi zmanjšati večje ali manjše tveganje, da svojega denarja ne bo dobila vrnjenega.

V Evropi je zelo uveljavljen inštrument zavarovanja posojila zemljiški dolg ali hipoteka. Pri nas pa je zakonska podlaga za uvedbo zemljiškega dolga nastala šele pred kratkim. Instrument zemljiškega dolga se pri nas zato še ni razvil, čeprav mu finančni strokovnjaki napovedujejo svetlo prihodnost.

Posojilo, zavarovano s hipoteko, se vedno vpiše v zemljiško knjigo. Iz tega torej sledi, da mora biti zemljiškoknjižno stanje nepremičnine urejeno. Urejenost zemljiške knjige pa do nedavnega pri nas ni bila praksa.

V primeru, da posojila ne plačujemo redno, mora banka našo nepremičnino prodati in iz kupnine poplačati najeti kredit. Razliko, ki ostane, vrne kreditojemalcu. V primeru, da je pod hipoteko samo del nepremičnine, lahko banka proda le tisti del nepremičnine.

Dejstvo je, da takšne prodaje potekajo razmeroma hitro in načeloma ne dosegajo polne, tržne vrednosti. Banka želi nepremičnino prodati čim hitreje. Gleda na svoje koristi, ne vaše! Če bo jo zato prodala pod ceno, ste na slabšem vi. Da bi se izognili morebitnim takšnim situacijam, morate nujno oblikovati varnostni sklad.

Ko je posojilo poplačamo, se hipoteka na našo zahtevo iz zemljiške knjige izbriše.

Pogodbo o hipotekarnem posojilu sestavi odvetnik, predlog za vpis hipoteke v zemljiško knjigo pa notar. Dobra stran vpletenosti notarja in odvetnika je varnost za obe strani, slaba stran pa je povišanje cene posojila, saj notarji in odvetniki niso poceni. Te storitve krepko dvignejo ceno vašega posojila.

Da bi bil vaš znesek posojila čim manjši zahtevajte svetovanje!